Borza je finančna ustanova , ki omogoča trgovanje z vrednostnimi papirji.
Vsem, ki jih prodaja ali nakup vrednostnih papirjev zanima borza zagotavlja ustrezno infrastrukturo. Ne moremo si namreč predstavljati, da bi vrednostne papirje kupovali in prodajali kjerkoli. Tako kot si nakup in prodajo drugega blaga ali storitev ne predstavljamo kjerkoli.
Ključna zahteva pri trgovanju z vrednostnimi papirji je, da borza omogoča organizirano, pregledno, likvidno, učinkovito ter varno trgovanje . Organizirano trgovanje pomeni, da lahko kupci kot prodajalci lahko uveljavijo svojo naložbeno željo na urejen način. Gre za podobno organiziranost, kot je značilna za druge nakupe oziroma prodajo. Tako ne moremo določenega blaga ali storitve prodati prosto po Prešernu, ampak moramo izbrati organiziran način, ki upošteva vse zakone, predpise ter poslovne in druge standarde. Pregledno trgovanje pomeni, da imajo kupci in prodajalci, tako dejanski, kot bodoči ter vsi zainteresirani pregled nad dogajanjem. Kupci in prodajalci so dejanski in bodoči. Dejanski kupci in prodajalci so tisti, ki vrednostne papirje dejansko kupijo oziroma prodajajo. Bodoči kupci in prodajalci pa so tisti, ki jih borza zanima kot možna naložba. Nakup ali prodajo nameravajo izvesti v bližnji prihodnosti, zato jih aktualno gibanje zanima. Pomembno zanje je predvsem gibanje cen, promet določenih vrednostnih papirjev, vpliv aktualnih dogodkov v panogi, med konkurenti, v državi, regiji ali globalno, ter na splošno razpoloženje, ki ga izraža borza na trgovalni dan. Likvidno trgovanje pomeni, da je možno na enostaven način določen vrednostni papir prodati ali kupiti oziroma vrednostni papir enostavno zamenja lastnika.
Podobno velja za učinkovitost, le da je pri tem za razliko od likvidnosti pomembno uresničenje širšega kroga zahtev. Varno trgovanje borza zagotavlja s spoštovanjem zakonov in pravil trgovanja. Ker gre za vsote, ki vlagateljem veliko pomenijo je pomembno, da vsak udeleženec dobi natančno tisto kar mu pripada.
Borza je v vsakem gospodarskem okolju zelo pomemben dejavnik in pokazatelj aktualnega stanja.
Prikaz objav z oznako vrednostni papirji. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako vrednostni papirji. Pokaži vse objave
ponedeljek, 30. maj 2016
nedelja, 10. april 2016
Finančni trgi, ponudba in povpraševanje
Finančni trgi soočajo posameznike, organizirane institucije ali njihove predstavnike, ki zamenljiva sredstva ponujajo ali iščejo .
Razviti finančni trgi omogočajo predvsem enostaven in pošten poslovni odnos. V tem primeru so to sredstva, po katerih povprašujemo ali jih nudimo. Vsako dobro
poslovno okolje ima enostaven in pošten dostop do najbolj iskanih oziroma ustreznih sredstev.
S tem omogočajo finančni trgi razvijanje ekonomije, gospodarstva in blagostanja določenega okolja. Kdor ima podjetniško idejo, lahko v takem okolju razmeroma hitro pride do njene uresničitve. Ob seveda zavedanju, da prejete pravice pomenijo tudi sprejetje obveznosti. Poštenost pa pomeni, da bo tisti, ki je sredstva nudi, dobil skladno z dogovorom vse pripadajoče pravice. Od okolja do okolja so finančni trgi različni. Razlike ni težko ugotoviti, potrebno je zgolj najti enak ali primerljiv primer, ter oceniti kakovost določene aktivnosti. V uspešnem in razvitem okolju bo oseba, ki ima podjetniško idejo oziroma jo aktivno uresničuje, hitro prišel do potrebnih sredstev. V manj uspešnem in razvitem pa bistveno težje. Vsak izgubljen dan v tem primeru šteje, saj se v enem delovnem dnevu lahko zgodijo številne spremembe. Primeri dobre prakse od nas niso oddaljeni, imamo jih praktično pred nosom. Dobri finančni trgi imajo tudi tradicijo, kar pomeni, da se določene osebe zanje praktično vedno odločajo, ko so bodisi v vlogi ponudbe ali v vlogi povpraševanja. V osnovi so finančni trgi dolgoročni ali kratkoročni. Kratkoročni so denarni trgi, dolgoročni pa kapitalski. Denarni trgi so za ponudbo oziroma povpraševanje zanimivi zaradi velike likvidnosti in kratke dobe zapadlosti. Tipični predstavniki denarnega trga so komercialni zapisi.
Dolgoročni so predvsem primeri trgovanja z delnicami in obveznicami. Na njih sodelujejo različni udeleženci, od posameznikov do institucij. Trg je pomemben za zbiranje sredstev, oplemenitenje sredstev ter številne druge cilje udeležencev. O tem kako uspešen je, lahko izvemo na razne načine. Finančni trgi so pomemben pokazatelj učinkovitosti določenega okolja.
http://www.alta.si/Izobrazevalne_vsebine/financni_trgi
S tem omogočajo finančni trgi razvijanje ekonomije, gospodarstva in blagostanja določenega okolja. Kdor ima podjetniško idejo, lahko v takem okolju razmeroma hitro pride do njene uresničitve. Ob seveda zavedanju, da prejete pravice pomenijo tudi sprejetje obveznosti. Poštenost pa pomeni, da bo tisti, ki je sredstva nudi, dobil skladno z dogovorom vse pripadajoče pravice. Od okolja do okolja so finančni trgi različni. Razlike ni težko ugotoviti, potrebno je zgolj najti enak ali primerljiv primer, ter oceniti kakovost določene aktivnosti. V uspešnem in razvitem okolju bo oseba, ki ima podjetniško idejo oziroma jo aktivno uresničuje, hitro prišel do potrebnih sredstev. V manj uspešnem in razvitem pa bistveno težje. Vsak izgubljen dan v tem primeru šteje, saj se v enem delovnem dnevu lahko zgodijo številne spremembe. Primeri dobre prakse od nas niso oddaljeni, imamo jih praktično pred nosom. Dobri finančni trgi imajo tudi tradicijo, kar pomeni, da se določene osebe zanje praktično vedno odločajo, ko so bodisi v vlogi ponudbe ali v vlogi povpraševanja. V osnovi so finančni trgi dolgoročni ali kratkoročni. Kratkoročni so denarni trgi, dolgoročni pa kapitalski. Denarni trgi so za ponudbo oziroma povpraševanje zanimivi zaradi velike likvidnosti in kratke dobe zapadlosti. Tipični predstavniki denarnega trga so komercialni zapisi.
Dolgoročni so predvsem primeri trgovanja z delnicami in obveznicami. Na njih sodelujejo različni udeleženci, od posameznikov do institucij. Trg je pomemben za zbiranje sredstev, oplemenitenje sredstev ter številne druge cilje udeležencev. O tem kako uspešen je, lahko izvemo na razne načine. Finančni trgi so pomemben pokazatelj učinkovitosti določenega okolja.
http://www.alta.si/Izobrazevalne_vsebine/financni_trgi
petek, 25. december 2015
Obveznica, dolžniški vrednostni papirji
Obveznica je dolžniški vrednostni papir .
Dolžniški vrednostni papir je obveznica, ker se izdajatelj ali dolžnik zavezuje imetniku izplačevati kupone in ob dospetju tudi glavnico. Investitorju obveznica načeloma prinaša neomejen donov. Vendar mora računati s tem, da obveznica največkrat prinaša izplačilo glavnice in kuponov. Pomembno za naložbenika je, da obveznica prinese ob dospetju vse, kar je bilo obljubljeno.
Ima pa obveznica prednost pred drugimi naložbami. Ob stečaju ali likvidaciji imajo nosilci obveznic prednost pred lastniki kapitala. S tem se lahko nadejajo izplačila iz stečajne mase. Načeloma velja obveznica za varno naložbo. Vendar je ta varna naložba povezana z nekaterimi tveganji. Predvsem gre za kreditno, tržno in valutno tveganje. Načeloma je obveznica dobra izbira za naložbe s točno določenimi cilji. Pred odločitvijo se moramo seveda dobro seznaniti z vsemi prednostmi in slabostmi takšne investicije. Dobro je predvsem pomisliti koliko investirati, za kakšno obdobje investirati, kam investirati in podobno. V primeru, da nismo prepričani v svojo odločitev lahko za pomoč zaprosimo strokovnjake. Strokovnjaki so osebe, ki poznajo možnosti investiranja, poznajo trg, poznajo načine trgovanja, dobro poznajo razmere v danem trenutku in podobno. Z njihovo pomočjo bomo najprej izvedeli ali je določena naložba primerna za nas. Pri tem je dobrodošlo, da zaupamo strokovnjaku podatke, ki so koristni pri presoji. V primer, da nam določena naložba ne ustreza, se ponujajo možnosti drugje. Vse naložbe na trgu so različne, ter kot take prinašajo številne hkrati prednosti in hkrati manj dobre lastnosti. Vendar zaradi pestrosti ponudbe lahko izbiramo.
Če želimo tvegano naložbo je možnosti precej, v nasprotnem primeru imamo na voljo varne naložbe. Med varnimi in tveganimi naložbami pa še celo vrsto drugih, ki prinašajo več tveganja kot varne naložbe ali manj tveganja kot tvegane naložbe. Podobno je s številnimi drugimi lastnostmi. Obveznica je vsekakor vrednostni papir, ki lahko koristno obogati naš portfelj.
Ima pa obveznica prednost pred drugimi naložbami. Ob stečaju ali likvidaciji imajo nosilci obveznic prednost pred lastniki kapitala. S tem se lahko nadejajo izplačila iz stečajne mase. Načeloma velja obveznica za varno naložbo. Vendar je ta varna naložba povezana z nekaterimi tveganji. Predvsem gre za kreditno, tržno in valutno tveganje. Načeloma je obveznica dobra izbira za naložbe s točno določenimi cilji. Pred odločitvijo se moramo seveda dobro seznaniti z vsemi prednostmi in slabostmi takšne investicije. Dobro je predvsem pomisliti koliko investirati, za kakšno obdobje investirati, kam investirati in podobno. V primeru, da nismo prepričani v svojo odločitev lahko za pomoč zaprosimo strokovnjake. Strokovnjaki so osebe, ki poznajo možnosti investiranja, poznajo trg, poznajo načine trgovanja, dobro poznajo razmere v danem trenutku in podobno. Z njihovo pomočjo bomo najprej izvedeli ali je določena naložba primerna za nas. Pri tem je dobrodošlo, da zaupamo strokovnjaku podatke, ki so koristni pri presoji. V primer, da nam določena naložba ne ustreza, se ponujajo možnosti drugje. Vse naložbe na trgu so različne, ter kot take prinašajo številne hkrati prednosti in hkrati manj dobre lastnosti. Vendar zaradi pestrosti ponudbe lahko izbiramo.
Če želimo tvegano naložbo je možnosti precej, v nasprotnem primeru imamo na voljo varne naložbe. Med varnimi in tveganimi naložbami pa še celo vrsto drugih, ki prinašajo več tveganja kot varne naložbe ali manj tveganja kot tvegane naložbe. Podobno je s številnimi drugimi lastnostmi. Obveznica je vsekakor vrednostni papir, ki lahko koristno obogati naš portfelj.
Naročite se na:
Objave (Atom)


