Ravne na Koroškem, središče Mežiške doline

Ravne na Koroškem so bile poseljeno območje že v antiki, skozi kraj je vodila rimska cesta . Ostanke rimskega obdobja območja Ravne na Koroškem so našli na območju železarne. Arheološke ostanke rimskega obdobja predstavljajo najdeni kovanci, opeka, mozaični kamenčki, rimska keramika ter drugi ostanki iz rimske dobe. Mežiška dolina je predstavljala pomembno točko na zemljevidu razvejanega cestnega omrežja. V zgodovinskih virih so Ravne na Koroškem omenjene leta tisoč dvesto oseminštirideset, takrat imenovane Guttenstein. Več kot pol stoletja kasneje, natančneje leta tisoč tristo sedemnajst pa takratne Ravne na Koroškem postanejo trg. Guttenstein je kmalu dobil slovensko poimenovanje Guštanj, ki se je ohranilo vse do leta tisoč devetsto dvainpetdeset. V petdesetih letih dvajsetega stoletja Guštanj pridobi status mesta ter ime Ravne na Koroškem. Mesto je v štirinajstem stoletju postalo deželno knežji trg ter pravico do štirih letnih sejmov in do pobiranja sejmnine. Razvita je bila trgovina, delovali so čevljarji, lončarji, usnjarji, barvarji, rokavičarji, glavničarji, kovači ter številni drugih obrtniki. V šestnajstem in sedemnajstem stoletju je so takratne Ravne na Koroškem pridobile pravice do treh novih letnih sejmov, kar je pospešilo razvoja obrti in trgovine. Širše je območje najbolj znano po rudarstvu ter železarstvu. Začetki železarske tradicije segajo v dvajseta leta sedemnajstega stoletja, po letu tisoč sedemsto štiriinsedemdeset pa se je začela industrijska proizvodnja železa. Ob koncu osemnajstega stoletja so ob reki Meži delovalec žebljarne in kovačnice. Razvoj se je pospešil v začetku devetnajstega stoletja, ko so fužinarske obrate kupili grofje Thurni. Kakovost jekla je postopoma postajala pojem, kupci so prihajali tudi iz Bližnjega in Daljnega vzhoda ter Rusije. Danes štiri stoletja dolgo tradicijo železarstva s ponosom predstavlja Muzej Železarstva. Leta tisoč devetsto štiriindevetdeset so za kulturni spomenik razglasili najstarejše ohranjene objekte na lokaciji železarne, leta dva tisoč dva pa so postale last občine Ravne na Koroškem. Ravne na Koroškem so kraj z bogato železarsko tradicijo.

Radlje ob Dravi, slikovito mesto

Radlje ob Dravi v širši okolici slovi slikovito mesto . Slikovitost mesta daje Drava, širno dravsko polje ter obronki Kozjaka in Pohorja. Radlje ob Dravi veljajo kot središče osrednjega dela Dravske doline, na področju industrije, uprave ter trgovina. Drava predstavlja pomembno vodno bogastvo Evrope, njen tok se začne na južnem pobočju Tolbaškega polja jugozahodno od mesta San Candido. V Slovenijo vstopi preko Labotske doline na vzhodu zvezne dežele Koroške. Prvo večje mesto ob vstopu v Slovenijo je Dravograd, Radlje ob Dravi ležijo ob levem bregu dvajset kilometrov nizvodno. Reka je skozi stoletja narekovala tok življenja. Dravsko polje je obogatila z naplavinami, poplave pa so od ljudi terjale iznajdljivost ter učenje naravnih zakotnosti vodnega toka. Okolico mesta Radlje ob Dravi najbolje opiše rekreacijska pot. Dolga je dvanajst kilometrov, na poti popotniki premagajo štiristo deset metrov višinske razlike. Radlje ob Dravi popotniki obkrožijo v času od dveh do treh ur, odvisno od kondicijske prave, postankov ter številnih durih dejavnikov. Poleg pohodništva lahko aktivni obiskovalci poti tečejo ter telovadijo na različnih orodjih. V rekreacijsko pot, ki obkroži Radlje ob Dravi, so vključene tudi Gozdna in zgodovinska učna pot Stari grad, Vodna učna pot Dobrava ter Vodna in učna pot Vuhreščica. Pod se začne na parkirišču pri dvorcu Radlje ter nadaljuje po Gozdni in zgodovinski poti Stari Grad ali Trim stezi do Starega gradu, obišče Hudo luknjo ter vodohran nad Radljami. V nadaljevanju obišče Župankovo domačijo, preko gozda do igrišča na Spodnji Vižingi, nakar se iz gozdnega območja usmeri na območje ob reki Dravi. Tu se priključi vodnim učnim potem Vuhreščica in Dobrava. Sklenitev poti od se od Vodnega parka Reš usmeri proti Kulčevem klancu oziroma dvorcu Radlje. Po naporni poti se prileže okrepčilo, kakršno so Radlje ob Dravi pred kratkim pripravile s kulinaričnim festivalom praženega krompirja. Konkurenca slovenski ekipi je v Radlje ob Dravi prišla iz Švedske, Črne gore, Islandije, Madžarske, Avstrije in Nemčije.

Več

Cerkno, skriti biser

Cerkno je skriti biser Slovenije. Prometna povezava, ki poteka iz Primorske na Gorenjsko se pri kraju Cerkno vzpne na bližnji prelaz Kladje , je od nekdaj narekovala vsakdanjik. Območje ima svoje značilnosti, ki se najbolj kaže v slikovitih pustnih običajih, obstajajo pa še druge, za katre si je predvsem potrebno vzeti čas. Naselje Cerkno zaznamuje izjemno naravno okolje, ki skladno z zakoni narave nenehno spreminja.

Večji del leta je obarvana v številne odtenke zelene barve na pobočjih vzpeti, z nastopom jeseni se obarva v zlato rjave odtenke. Zima z belo snežno odejo naravo pripravi do počitka in črpanje novih moči za prihajajočo pomlad. Okolica. Na območju naselja Cerkno ter območju istoimenske občine ima obiskovalcev marsikaj edinstvenega za videti. Ponudba obsega tako primerno aktivnim, kot tistim, ki radi predvsem uživajo v čim manjšem obsegu aktivnosti. Rekreativci poznajo smučarski center Cerkno, pohodniki, kolesarji in drugi pa predvsem številne poti v okolici naselja. Izberejo jih kot samostojno turo ali pa se skozi naselje zgolj zapeljejo ter s tem povežejo bolj oddaljene cilje. Pomembna priča zgodovine je tudi Partizanska bolnica Franja, ki je delovala v težko dostopni in slikoviti dolini Pasice. Nahaja se na nadmorski višini preko petsto metrov v bližini vasi Dolenji Novaki. Danes je turistična atrakcija, bolnica Franja je prejela številna priznanja in pomembne nagrade kot so znak evropske dediščine in priznanje Ameriškega združenja letalcev vojnih veteranov. Cerkno velja obiskati tudi zaradi kulinarike, ki se je na tem območju z naravnimi danostmi, mojstrstvom lokalnega prebivalstva, ter vplivi preko prometnic, izoblikovala v edinstveno doživetja vredno izkušnjo.

Obiskati naselje in okolico pomeni pomemben prispevek posameznika pri širjenju njegovega znanja in razgledanosti. Kateri letni čas bo obiskovalce izbral je odvisno od njegovih zahtev, za vse, ki dajejo prednost naravnemu okolju pa velja nasvet ravnanja po letnih časih. Letni časi Cerkno obarvajo v značilne naravne barve.

http://www.mojaobcina.si/cerkno/

Slovenj Gradec, urbana tradicija

Slovenj Gradec je središče Koroške tradicionalne pokrajine. Nastalo je ob reki Mislinj, v kolini med Pohorjem in Uršljo Goro. Slovenj Gradec je upravno, kulturno in prometno središče Mislinjske doline. Umeščen je v zeleno kotlino, katero obdajata Pohorje ter Uršlja goro. Poznamo jo tudi pod imenom Plešivec, gre pa za skoraj tisoč sedemsto metrov visok osamelec, ki predstavlja mogočni vzhodni zaključek gorske verige Karavanke. Območje mesta Slovenj Gradec je bilo obljudeno že v starejših obdobjih zgodovine, po njem je potekala prometnica, ki je povezovala osrednjo Slovenjo s Celovško kotlino.

http://www.mojaobcina.si/slovenj-gradec/

Strateške točke so menjavale lastnike, spreminjale podobe in se prilagajale spremembam časa. V času Rima je tod stala poštna postaja Colatio, njene temelje so osnovali keltizirani Iliri. Ob koncu enajstega stoletja je območje nadzoroval grad, stal je na strateškem mestu na današnjim Starim trgom. Velja za eno najstarejšo bivalno utrdbo na slovenskem Štajerskem. Grad je skozi čas menjaval lastnike, ti so območje urejali po svoje. Pomemben za razvoj mesta je bilo obdobje vojvode Bertolda III. Andeškega, ki je naselbino umestil med tri potoke Mislinjo, Sohodolnico in Homščico. V tem obdobju je Slovenj Gradec dobil tržne pravice. Pomembno je tudi obdobje prehoda posesti v roke oglejski patriarhov, v katere pridobi mestne pravice. Za časa Habsburžanov v trinajstem stoletju je nastalo mestno obzidje, ki je razmejevalo srednjeveški Slovenj Gradec z okolico. Njegov namen je bila obramba meščanstva, plemstva in obrtnikov.

Danes je mogoče obzidje opazit za Meškovo, Ozko ulico in Cankarjevo ulico. Mojstri umetnostne obrti so pomemben pečat pustili v času zrelega baroka, danes krasijo cerkev svete Elizabete. Predstavlja pomemben del starega mestnega jedra, ki ohranja srednjeveško obliko, podobe zgradbe pa dajejo podobo devetnajstega stoletja. V središču mesta Slovenj Gradec se nahajajo vse pomembne kulturne institucije. Bogastvo naravne dediščine sredi katerega je umeščen Slovenj Gradec, ponuja obiskovalcem številne možnosti odkrivanja bližnje in daljne okolice.