Borelijski limfocitom

Proti klopni boreliozi ne poznamo cepiva ali druge povsem učinkovite preventive. Učinkoviti so sicer antibiotiki, če se odmerijo kmalu po okužbi, to pa pomeni, da je treba v primeru vboda klopa pozorno spremljati razvoj mesta vboda in paziti tudi na morebitne druge znake, ki se lahko pojavijo pri tem. Za borelijo je sicer značilen borelijski madež ali kolobar, ki se pojavi okoli mesta vboda pri praktično vsaki okužbi, lahko pa okužbo izda tudi borelijski limfocitom. Ta se včasih zamenjuje s kolobarjem, a ne gre za isto stvar. Borelijski limfocitom je nekoliko težje zaznati, sploh po naključju. Gre namreč za mehko oteklino, ki ni posebej boleča, pojavi pa se praviloma na uhljih in v ušesni mečici, pa tudi na prsnih bradavicah ali v okolici genitalij. To so znaki, ki lahko ob odsotnosti rdečine razkrijejo okužbo z boreliozo, tako da se splača nekaj pozornosti nameniti tudi tem spremembam na telesu. Borelijski limfocitom lahko postane precej opazen in doseže tudi do 5 centimetrov, a to ne velja za vsak primer.

Kdaj paziti na borelijski limfocitom?

Borelijski limfocitom se ne pojavlja prav vedno v isti obliki, tako da ne moremo pričakovati, da ga bomo zaznali ob vsaki okužbi z boreliozo. Pravzaprav gre lahko za zelo subtilen znak okužbe, ki bo ostal povsem neopažen. Kdaj moramo biti na možnost razvoja limfocitoma torej pozorni? Gotovo predvsem takrat, ko imamo opravka s klopi in lahko upravičeno sumimo, da se je uspel kateri izmed njih prisesati na naše telo. Če klopa opazimo in odstranimo, je pametno spremljati predvsem mesto vboda, borelijski limfocitom pa je lahko sekundarni znak okužbe. Če mesta vboda ne moremo spremljati ali niti ne vemo, da smo imeli klopa, lahko borelijski limfocitom preventivno spremljamo, predvsem po kakšnih obsežnejših aktivnostih v gozdu ali na travniku. Tako lahko zaznamo okužbe, pri katerih je mesto vboda skrito.

Več informacij na strani Sos klop.

Klop ima neverjetne sposobnosti preživetja

Klop je sposobnost preživetja ohranil in prilagodil novim razmeram. Klop je nevarnost, katero so poznali že v antiki. Sodobni čas mu je postavil s preventivo in novimi znanji več ovir, hkrati pa tudi več priložnosti za preživetje. Preventivno ravnanje se kaže predvsem v obveznem cepljenju najbolj ogroženih poklicev. Ker klop ni več neznanka tudi upada število obolelih oseb. Več priložnosti se klopu ponuja zaradi zaraščanja kmetijskih površin ter pogostejšega gibanja v naravi. Ker se zaraščajo kmetijske površine se klop lahko preko nekaterih živalskih vrst bistveno bolj približa vasem, krajem ter tudi mestom. Klop na te živalske žrtve preide, se na njih nahrani ter nato odpade in se varno skrit razvija v naslednjo razvojno fazo. Kar lahko pomeni, da se klop lahko zelo približa naseljenim območjem. Srne pogosto izberejo domače vrtove za prehranjevanje, kar pomeni možnost prihoda klopa na prag človekovih bivališč. Gibanje v naravi je danes vedno bolj priljubljena aktivnost, kar med drugim pomeni tudi možnost gibanja v življenjskem okolišu klopa. Nudi pa gibanje v naravi tudi dovolj možnosti za preprečitev ugriza klopa. Izbrati je potrebno primerno obleko in obutev, izbirati območje gibanje z zavedanjem prisotnosti klopa ter se ob prihodu domov pregledati. Čeprav nam poleti prijajo kratka oblačila, se lahko z zavedanjem nevarnosti klopa odločimo za dolge rokave predvsem hlač. Zavedanje prisotnosti klopa predvsem pomeni vedeti, kje se klop najraje ali najpogosteje nahaja. Klop se nahaja na vegetaciji do višine metra in pol, mesto na vegetaciji pa je zelo skrbno izbrano. Če imamo možnost, lahko klopa tudi poiščemo. Najpogosteje se nahaja na robu vegetacije ali na drugih mestih, ki mu omogočajo enostaven prehod. Žrtev to stori tako, da oplazi vegetacijo na kateri se klop nahaja. Zato velja kot preventiven ukrep izogibanje stiku z vegetacijo. Kar pomeni poiskati dovolj široko pot ter izogibati se z vegetacijo bolj poraslim potem. Klop je sposoben prežati na žrtev veliko časa.

Več informacij na https://www.sos-klop.si/klop.

Klopni meningitis, značilne težave

Klopni meningitis, se prenaša potem ko okužen klop človeka vbode. Bolezen poteka v več fazah, prve težave se zaznajo teden ali dva po okužbi preko vboda okuženega klopa. Težave, ki jih v prvi fazi povzroča klopni meningitis so : glavobol, vročina, bruhanje, slabo počutje, bolečine v mišicah lahko pa nastopijo tudi bolečine v trebuhu in driska. Prva faza lahko traja manj kot teden dni, po njej sledi prosti interval.

Ta traja tudi do dva tedna, bolniki v tem času razen blagega glavobola, običajno ne čutijo težav. Sledi druga faza, v kateri se klopni meningitis razširi. Virus bolezni v tej fazi preide skozi krvno-možgansko pregrado v možgane. Prepozna se po močnih glavobolih, močno povišani temperaturi, slabosti, bruhanju, otrdelosti vratu, pogosto tresenje rok in jezika, težave s koncentracijo in razmišljanjem, prihaja tudi do motenj zavesti. Drugo fazo, ki preko znakov kaže na klopni meningitis, razdelimo v meningitis meningoencefalitis, ter mielitis. Pomembno je zavedanje o možnih posledicah. V najhujših primerih lahko človek celo umre, vendar je ta odstotek majhen. Med obolelimi je umrljivost po statističnih podatki možna pri največ dveh procentih obolelih, v nekaterih državah pa so s številnimi ukrepi umrljivost znižali na raven pol odstotka. Cepljenje je, glede na dostopne statistične podatke, najboljši prispevek k temu.

 O tem se lahko prepričamo, če pogledamo kakšni ukrepi so v določenih državah sprejeti z namenom, da se prepreči klopni meningitis, ter sosednjih državah, kjer ukrepi niso tako učinkovito zasnovani. Razlika je v številu cepljenih oseb ter v številu obolelih. V deželah, kjer klopni meningitis jemljejo resno lahko poenostavljeno rečemo, da se vsi državljani cepijo. Odstotek je izredno visok, predvsem glede na druge, sosednje dežele. Krivcev je več, človek pri tem lahko tudi izbira. Cepljenje je na voljo vsem, investicija je potrebna, kako smiselna pa mora vsaka oseba posebej ugotoviti. Klopni meningitis obolelim povzroča številne težave.

Klopni meningitis, grožnja rekreaciji

Klopni meningitis je prežeča nevarnost za osebe, ki se gibljejo v naravi. Predvsem so to športniki, rekreativci, tekači, pohodniki, gobarji ter na splošno osebe, ki se iz različnih razlogov gibljejo v naravnem okolju. Gibanje v naravni še ne pomeni klopni meningitis, ampak mora pred tem priti do okužbe z okuženim klopom.

Mesto ugriza klop ne izbere niti najmanj naključno, ampak tam, kjer je koža najbolj ranljiva, ponuja pa tudi dobro skrivališče. Da nas je prizadel klopni meningitis spoznamo po znakih, kot so bolečine v mišicah, utrujenost, vročina, glavobol, slabo počutje in podobno. Znaki ne nastopijo takoj, ampak najverjetneje teden do dva tedna po ugrizu okuženega klopa. Vsi, ki se veliko gibljejo v naravi so torej potencialne žrtve klopa. Zavedati se je dobro, da je klopni meningitis bolezen, ki prizadene osrednje živčevje. To pa ima velik vpliv na številne življenjske funkcije. Bolezen lahko traja leta in prizadene osebo do te mere, da so njegove sposobnosti zelo omejene. Izpovedi oseb, ki so klopni meningitis uspešno odpravile so pretresljive. Zato bodo bolj kot vsi drugi viri informacij koristni sogovorniki, pri ugotavljanju primernosti cepljenja in vseh drugih zaščit. Ne gre dvomit, da bi osebe, ki so klopni meningitis doživele v eni od hujših oblik, brez pomisleka izbrale cepljenje. Verjetno ne bi odlašali niti v primerih gibanja na klopu neprijaznih življenjskih okoljih. Te so predvsem na višje ležečih območjih z malo vlage in nizkimi zimskimi temperaturami. Cepljenje lahko izvedemo v ustrezi zdravstveni ustanovi, verjetno bo najkrajša pot preko osebnega zdravnika.

Cepljenje je možno od enega leta starosti, obsega pa tri cepljenja. Prvemu cepljenju sledi drugo v razmaku meseca dni. Tretje cepljenje sledi drugemu cepljenju v razmaku od devet mesecev do enega leta. S tem pa cepljenje ni zaključno doživljenjsko, ampak potrebuje poživitev najprej po treh letih, nato po petih letih. Klopni meningitis ima resne posledice.