S tem omogočajo finančni trgi razvijanje ekonomije, gospodarstva in blagostanja določenega okolja. Kdor ima podjetniško idejo, lahko v takem okolju razmeroma hitro pride do njene uresničitve. Ob seveda zavedanju, da prejete pravice pomenijo tudi sprejetje obveznosti. Poštenost pa pomeni, da bo tisti, ki je sredstva nudi, dobil skladno z dogovorom vse pripadajoče pravice. Od okolja do okolja so finančni trgi različni. Razlike ni težko ugotoviti, potrebno je zgolj najti enak ali primerljiv primer, ter oceniti kakovost določene aktivnosti. V uspešnem in razvitem okolju bo oseba, ki ima podjetniško idejo oziroma jo aktivno uresničuje, hitro prišel do potrebnih sredstev. V manj uspešnem in razvitem pa bistveno težje. Vsak izgubljen dan v tem primeru šteje, saj se v enem delovnem dnevu lahko zgodijo številne spremembe. Primeri dobre prakse od nas niso oddaljeni, imamo jih praktično pred nosom. Dobri finančni trgi imajo tudi tradicijo, kar pomeni, da se določene osebe zanje praktično vedno odločajo, ko so bodisi v vlogi ponudbe ali v vlogi povpraševanja. V osnovi so finančni trgi dolgoročni ali kratkoročni. Kratkoročni so denarni trgi, dolgoročni pa kapitalski. Denarni trgi so za ponudbo oziroma povpraševanje zanimivi zaradi velike likvidnosti in kratke dobe zapadlosti. Tipični predstavniki denarnega trga so komercialni zapisi.
Dolgoročni so predvsem primeri trgovanja z delnicami in obveznicami. Na njih sodelujejo različni udeleženci, od posameznikov do institucij. Trg je pomemben za zbiranje sredstev, oplemenitenje sredstev ter številne druge cilje udeležencev. O tem kako uspešen je, lahko izvemo na razne načine. Finančni trgi so pomemben pokazatelj učinkovitosti določenega okolja.
http://www.alta.si/Izobrazevalne_vsebine/financni_trgi
Ni komentarjev:
Objavite komentar