Ta traja tudi do dva tedna, bolniki v tem času razen blagega glavobola, običajno ne čutijo težav. Sledi druga faza, v kateri se klopni meningitis razširi. Virus bolezni v tej fazi preide skozi krvno-možgansko pregrado v možgane. Prepozna se po močnih glavobolih, močno povišani temperaturi, slabosti, bruhanju, otrdelosti vratu, pogosto tresenje rok in jezika, težave s koncentracijo in razmišljanjem, prihaja tudi do motenj zavesti. Drugo fazo, ki preko znakov kaže na klopni meningitis, razdelimo v meningitis meningoencefalitis, ter mielitis. Pomembno je zavedanje o možnih posledicah. V najhujših primerih lahko človek celo umre, vendar je ta odstotek majhen. Med obolelimi je umrljivost po statističnih podatki možna pri največ dveh procentih obolelih, v nekaterih državah pa so s številnimi ukrepi umrljivost znižali na raven pol odstotka. Cepljenje je, glede na dostopne statistične podatke, najboljši prispevek k temu.
O tem se lahko prepričamo, če pogledamo kakšni ukrepi so v določenih državah sprejeti z namenom, da se prepreči klopni meningitis, ter sosednjih državah, kjer ukrepi niso tako učinkovito zasnovani. Razlika je v številu cepljenih oseb ter v številu obolelih. V deželah, kjer klopni meningitis jemljejo resno lahko poenostavljeno rečemo, da se vsi državljani cepijo. Odstotek je izredno visok, predvsem glede na druge, sosednje dežele. Krivcev je več, človek pri tem lahko tudi izbira. Cepljenje je na voljo vsem, investicija je potrebna, kako smiselna pa mora vsaka oseba posebej ugotoviti. Klopni meningitis obolelim povzroča številne težave.
