Ravne na Koroškem, središče Mežiške doline

Ravne na Koroškem so bile poseljeno območje že v antiki, skozi kraj je vodila rimska cesta . Ostanke rimskega obdobja območja Ravne na Koroškem so našli na območju železarne. Arheološke ostanke rimskega obdobja predstavljajo najdeni kovanci, opeka, mozaični kamenčki, rimska keramika ter drugi ostanki iz rimske dobe. Mežiška dolina je predstavljala pomembno točko na zemljevidu razvejanega cestnega omrežja. V zgodovinskih virih so Ravne na Koroškem omenjene leta tisoč dvesto oseminštirideset, takrat imenovane Guttenstein. Več kot pol stoletja kasneje, natančneje leta tisoč tristo sedemnajst pa takratne Ravne na Koroškem postanejo trg. Guttenstein je kmalu dobil slovensko poimenovanje Guštanj, ki se je ohranilo vse do leta tisoč devetsto dvainpetdeset. V petdesetih letih dvajsetega stoletja Guštanj pridobi status mesta ter ime Ravne na Koroškem. Mesto je v štirinajstem stoletju postalo deželno knežji trg ter pravico do štirih letnih sejmov in do pobiranja sejmnine. Razvita je bila trgovina, delovali so čevljarji, lončarji, usnjarji, barvarji, rokavičarji, glavničarji, kovači ter številni drugih obrtniki. V šestnajstem in sedemnajstem stoletju je so takratne Ravne na Koroškem pridobile pravice do treh novih letnih sejmov, kar je pospešilo razvoja obrti in trgovine. Širše je območje najbolj znano po rudarstvu ter železarstvu. Začetki železarske tradicije segajo v dvajseta leta sedemnajstega stoletja, po letu tisoč sedemsto štiriinsedemdeset pa se je začela industrijska proizvodnja železa. Ob koncu osemnajstega stoletja so ob reki Meži delovalec žebljarne in kovačnice. Razvoj se je pospešil v začetku devetnajstega stoletja, ko so fužinarske obrate kupili grofje Thurni. Kakovost jekla je postopoma postajala pojem, kupci so prihajali tudi iz Bližnjega in Daljnega vzhoda ter Rusije. Danes štiri stoletja dolgo tradicijo železarstva s ponosom predstavlja Muzej Železarstva. Leta tisoč devetsto štiriindevetdeset so za kulturni spomenik razglasili najstarejše ohranjene objekte na lokaciji železarne, leta dva tisoč dva pa so postale last občine Ravne na Koroškem. Ravne na Koroškem so kraj z bogato železarsko tradicijo.