Tek, glavna ali postranska športna aktivnost

Tek je lahko glavna ali pomožna športna aktivnost.

Izbira teka kot glavne ali pomožne aktivnosti je odvisna od več dejavnikov. Med pomembne sodi splošno zdravstveno stanje, kondicija, starost, všečnost teka, poškodbe in druge zdravstvene težave v preteklosti in drugi dejavniki. Mlad in zdrav človek ima najmanj ovir za tek, izbira med glavno in pomožno aktivnostjo je odvisna predvsem od všečnosti teka ter pogojev. V primeru nobenih posebnih ambicij, lahko preprosto izbere kar želi. Bolj ambiciozni lahko svojo izbiro dodatno podkrepijo s testiranji in strokovnimi ocenami. Vsak človek ima točno določene lastnosti in dispozicije, ki so lahko boljše ali slabše za tek oziroma druge telesne aktivnosti. S strokovnimi ocenami in merjenji najbolj natično ugotovimo primernost za vrhunske dosežke v teku ali kakšni drugi športni aktivnosti. Bolj kot je človek star, več poškodb in zdravstvenih težav kot ima, več ovir za tek obstaja. Starost je tudi zelo širok pojem, veliko je odvisno od prej omenjeni lastnosti. Poznamo kar neka primerov uspešnih tekačev na dolge proge, ki so se s tekom začeli ukvarjati v spoštovanja vrednih letih. Zanimivo in vzpodbudno pri takih primerih je, da so mnogi začeli z tekom povsem naključno. Tudi v tem primeru strokoven test in pregled primernosti za tek ali ustrezno drugo aktivnost nikakor ni odveč. Za tek je splošno značilno, da bistveno bolj obremenjuje kosti, sklepe in vezi, kot drugi športi. Obremenitve so odvisne predvsem od predhodnih aktivnosti ter utrjenosti, zgradbe telesa in drugih lastnosti. Starost, poškodbe, zdravstvene težave ter druge lastnosti največkrat narekujejo izbiro teka kot pomožno aktivnost. Do kosti, sklepov in vezi je bistveno bolj prijazno kolesarjenje, saj je obremenitev bistveno manjša. Za dobro odločitev je v tem primeru koristen nasvet osebnega zdravnika, ki naše zdravstveno stanje pozna in ve za naše sposobnosti kot tudi naše omejitve.

Tek je aktivnost, ki navdušuje veliko število rekreativcev in športnikov. Več si preberite na Tomas Sport blogu.

Avto prikolice so priključna vozila

Avto prikolice so priključna vozila namenjene prevozu tovora. Avto prikolice se med seboj ločijo po več lastnosti, najpogosteje so v uporabi lahki priklopniki. To so avto prikolice katerih največja dovoljena masa ne presega sedemsto petdeset kilogramov. Za vleko takšnega priklopnika je dovolj vozniški izpit B kategorije. Izbira avto prikolice je odvisna od več dejavnikov. V prvi vrsti moramo vedeti kaj in koliko bomo prevažali. Kaj bomo prevažali je dobro vedeti zaradi izbire ustreznih dimenzij, nosilnosti, dodatne opreme ter raznih drugih tehničnih značilnosti. Ustrezne dimenzije zagotavljajo enostaven prevoz, natovarjanje ter raztovarjanje tovora. Pri sipkem materialu je najmanj težav, pri kosovnem pa oblika in dimenzije tovornega prostora igrajo pomembno vlogo. Nosilnost avto prikolice mora biti ustrezna tovoru. Najlažja je izbira kupca, ki bo vedno prevažal isti tovor. V tem primeru je mogoče izbrati najbolj primerno prikolico ali jo namensko izdelati. Največja dovoljena masa pomeni, da teža tovora in avto prikolice ne presega omejitve. Podatek ni pomemben zgolj zaradi zadovoljevanje cestno prometnih predpisov, ampak tudi za varnost ter življenjsko dobo vlečnega vozila in avto prikolice. Kako povečana teža vpliva na varnost najlažje ugotovimo na poligonu. Pri pretirani obremenitvi se poveča zavorna pot, izogibanje oviri postane zelo zahtevno ter v skrajnih primerih nemogoče. Lahki priklopniki največkrat nimajo vgrajene naletne zavore, kar pomeni temu primerno večjo obremenitev zavor, obes, podvozja ter drugih komponent vlečnega vozila. Teža in druge sile gibanja avto prikolice vplivajo na vozne lastnosti vlečnega vozila, kar lahko pomeni izredno poslabšane vozne lastnosti ter veliko nevarnost za prometno nesrečo. Na poligonu lahko prepoznamo tudi pomen dodatne opreme, posebno dodatne opreme namenjene pritrjevanju tovora. V ekstremnih situacijah, kot so zaviranje, sunkovito izogibanje oviram na cesti in drugih situacijah se slabo pritrjen tovor začne premikati ter v skrajnem primeru tudi zdrsne z avto prikolice. Kar lahko ogrozi varnost ostalih udeležencev v prometu. Avto prikolice so zahtevna izbira.

Mariborsko Pohorje, čudovito okolje ujeto preko objektiva kamere

Mariborsko Pohorje nam kažejo čudovito naravno okolje na obrobju štajerske prestolnice, preko objektiva kamere.

 Mariborsko Pohorje prikazujejo kamere v realnem času, kar pomeni veliko prednost za obiskovalce, pohodnike, smučarje ter druge osebe. Jasno in sončno vreme kaže na idealne vremenske razmere. Situacija se spremeni, ko Mariborsko Pohorje prikazujejo kamere v dežnih kapljah. Ljudje z dežniki v rokah so najbolj nedvomen dokaz, da je vreme za gibanje na prostem neprimerno. Pogled skozi kamere zato s pridom izkoriščajo vsi, ki jim je Mariborsko Pohorje cilj in prihajajo iz bolj oddaljenih krajev. Kraljevska pot vodi od štajerske do koroške prestolnice. Pot je razgibana, traja dva dni, skupne dolžine je šestdeset kilometrov in pol. Razdeljena je na več odsekov, ki zahtevajo uro do tri ure hoje.

Skupnega vzpona je tisoč devetsto metrov, na poti spoznamo največje naravne znamenitosti Pohorja. Izhodišče je lahko v Mariboru ali Slovenj Gradcu, odvisno od želja in možnosti pohodnikov. V obeh primerih je začetek poti vzpon iz doline z nadmorsko višino tristo oziroma štiristo metrov, na preko tisoč metrov. Nadaljevanje pa je obeh primerih zelo razgibano in slikovito. V poletnih mesecih je območje odlična destinacija za vse, ki željo rekreacije in sprostitve v čudovitem naravnem okolju. Mariborsko Pohorje v poletnem času slovi kot odlična destinacija za pohodništvo, kamere to nedvoumno izpričujejo. Na zaslonih lahko vidimo pohodnike vseh starosti ter zelo različnih ambicij. Z izhodišči na robu štajerske prestolnice imamo možnost zelo pestre palete zahtevnosti ter pestrosti naravnih znamenitosti ob poteh. Poleg gozdov in jas, so to potoki, jezera, slapovi in druge znamenitosti. Kamere velikokrat prikazujejo tudi številne odlične lokacije za razne druge aktivnosti, ki jih Mariborsko Pohorje z naravnimi in ustvarjenimi danostmi ponuja. To so proge za kolesarjenje, bike park, sankališče, adrenalinski pak, pintball ter razne druge možnosti. Mariborsko Pohorje kamere preko spleta prikazujejo domačim spletnim obiskovalcem ter znanja željnim obiskovalcem spleta iz celega sveta.
https://www.rogla.eu/si/

Kanarski otoki, turizem z dvesto letno tradicijo

Kanarski otoki so priljubljeno letovišče že dve stoletji. Kanarski otoki se nahajajo ob severozahodni afriški obali, najbližji otok je od celine oddaljen sto kilometrov. Španski arhipelag slovi po raznoliki pokrajini s številnimi zanimivimi geološkimi pojavi, bogato paleto rastlinja ter številnih varnih pristanih. Verjetno najbolj znan pomorščak, ki je na otokih iskal varen pristan je bil Krištof Kolumb. Predno je odjadral odkrivat Ameriko ter ob povratku v Španijo, se je ustavil v največjem pristanišču otoka Gran Canaria. Turistična meka so Kanarski otoki postali po drugi svetovni vojni. Glavni razlog je bilo prijetno vreme ter dobre letalske povezave. Iz mrzle jesenske in zimske Evrope je prihajalo leto za letom vedno več turistov. V nekaj desetletjih se je na največjem otoku Tenerife število obiskovalcev povečalo od dobrih deset tisoč na dva milijona. Kanarski otoki so zanimivi tudi za bivanje tujcev, predstavljajo že preko tri odstotke prebivalstva otočja. Med priseljenci je največ Nemcev, Britancev, Belgijcev, Francozov in Indijcev. Seveda to niso prvi obiskovalci in priseljenci, Kanarski otoki so bili zanimivi že Feničanom, po mnenju strokovnjakov naj bi arhipelag obiskali okoli leta tisoč sto pred našim štetjem. Kanarski otoki so se znašli tudi v zapisih rimskega zgodovinarja Plinija, imenuje jih Insulare Canarae. Veliko kasneje so se Kanarski otoki znašli v zapiskih Krištofa Kolumba. Ob drugem potovanju v Ameriko ga je navdušil izbruh ognjenika na otoku Tenerife. Otočje sestavlja sedem večjih ter šest manjših otokov. Najbližji afriški obali je otok Fuerteventura, otok La Palma pa velja za najbolj oddaljen otok. Oddaljenost otoka Fuerteventura od afriške obale znaša sto kilometrov, otok La Palma pa je od afriške celine oddaljen šesto kilometrov. Otoki se med seboj razlikujejo tudi po podnebju. La Palma, La Gomera in El Hiero imajo oceansko podnebje, osrednja otoka Tenerife in Gran Canaria sta bolj sušna, Lanzarote in Fuerteventura pa izrazito sušna. Kanarski otoki ponujajo možnosti za bolj ali manj aktivne počitnice.

Klop ima neverjetne sposobnosti preživetja

Klop je sposobnost preživetja ohranil in prilagodil novim razmeram. Klop je nevarnost, katero so poznali že v antiki. Sodobni čas mu je postavil s preventivo in novimi znanji več ovir, hkrati pa tudi več priložnosti za preživetje. Preventivno ravnanje se kaže predvsem v obveznem cepljenju najbolj ogroženih poklicev. Ker klop ni več neznanka tudi upada število obolelih oseb. Več priložnosti se klopu ponuja zaradi zaraščanja kmetijskih površin ter pogostejšega gibanja v naravi. Ker se zaraščajo kmetijske površine se klop lahko preko nekaterih živalskih vrst bistveno bolj približa vasem, krajem ter tudi mestom. Klop na te živalske žrtve preide, se na njih nahrani ter nato odpade in se varno skrit razvija v naslednjo razvojno fazo. Kar lahko pomeni, da se klop lahko zelo približa naseljenim območjem. Srne pogosto izberejo domače vrtove za prehranjevanje, kar pomeni možnost prihoda klopa na prag človekovih bivališč. Gibanje v naravi je danes vedno bolj priljubljena aktivnost, kar med drugim pomeni tudi možnost gibanja v življenjskem okolišu klopa. Nudi pa gibanje v naravi tudi dovolj možnosti za preprečitev ugriza klopa. Izbrati je potrebno primerno obleko in obutev, izbirati območje gibanje z zavedanjem prisotnosti klopa ter se ob prihodu domov pregledati. Čeprav nam poleti prijajo kratka oblačila, se lahko z zavedanjem nevarnosti klopa odločimo za dolge rokave predvsem hlač. Zavedanje prisotnosti klopa predvsem pomeni vedeti, kje se klop najraje ali najpogosteje nahaja. Klop se nahaja na vegetaciji do višine metra in pol, mesto na vegetaciji pa je zelo skrbno izbrano. Če imamo možnost, lahko klopa tudi poiščemo. Najpogosteje se nahaja na robu vegetacije ali na drugih mestih, ki mu omogočajo enostaven prehod. Žrtev to stori tako, da oplazi vegetacijo na kateri se klop nahaja. Zato velja kot preventiven ukrep izogibanje stiku z vegetacijo. Kar pomeni poiskati dovolj široko pot ter izogibati se z vegetacijo bolj poraslim potem. Klop je sposoben prežati na žrtev veliko časa.

Več informacij na https://www.sos-klop.si/klop.

Posteljnina določa naš spanec

Posteljnina je pogosto poglaviten razlog za dober spanec. Posteljnina slabe kakovosti obratno pogosto povzroča motnje spanja. Pogost problem je vzdrževanje idealne telesne temperature in vlage, kar je mogoče rešiti z zamenjavo posteljnine.

V toplih poletnih nočeh so bistveno boljša izbira materiali, ki omogočajo hlajene, v zimskih pa takšna posteljnina prijetno greje. Takšen občutek nudi lanena posteljnina, ki je bila nekoč bolj uveljavljena, danes pa se ponovno vedno bolj ceni njene odlične lastnosti. Pogost problem pri izbiri oziroma spreminjanju klasičnih navad je v rutini. Ob izbiri si ne vzamemo čas, ampak preprosto po liniji najmanjšega odpora izberemo klasično posteljnino. Največkrat je to posteljnina, ki smo jo uporabljali v preteklosti. Med najpogostejše izbire sodi bombaž, saj ima najbolj uravnotežene lastnosti. Je dostopen, posteljnina je mehka na dotik, odporna na mehanske obremenitve, vzdrževanje je preprosto. S postopkom kosmatenja je lahko dodatno bolj topla in prijetna v hladnejših delih leta. Lanena posteljnina je za razliko dražja, vendar ima kot rečeno boljše lastnosti prilagajanja različnimi temperaturam. Prestižna posteljnina je iz svile, zato ni tako pogosta. Višjo ceno redkejšim kupcem odtehta vrsta dobrih lastnosti. Gre za naravni material, pridobivamo jo iz zarodka metulja sviloprejke.

Cenjene lastnosti so zračnost, odlične antibakterijske lastnosti, hladen občutek na dotik in številne druge lastnosti. Svila se v nekaterih lastnostih lahko izboljša z dodatkom bombaža. Takšna posteljnina je manj občutljiva za vzdrževanje ter bolj kompaktna. Pri osnovnih materialih in njihovih značilnostih za uporabo in vzdrževanje pa se izbira lahko komaj začne. Vzorci, barve, izvedbe ter razne druge lastnosti omogočajo dodatno bolj individualno izbiro. Barve in vzorci vplivajo na naše počutje, motivacijo in razpoloženje, zato je izbira lastnosti na tem področju kar zahtevna. Klasična bela je za mnoge izbira pri kateri je mogoče najmanj zgrešiti, vendar za druge hkrati zelo monotona in dolgočasna. Posteljnina vpliva na naše počutje in razpoloženje med uporabo ter vzdrževanjem.

Več informacij

Šentjanževka, samonikla trajnica

Šentjanževka je samonikla trajnica, ki dobro uspeva na suhih in kamnitih travnikih. Šentjanževka v družino krčničevk, vanjo spadajo drevesa ali grmi s celimi, nasprotno nameščenimi listi. Ob pogledu proti svetlobi vidimo mnoge prosojne pike v katerih se nahaja eterično olje. Značilno rdeče olje, pa se nahaja v črnih pikah. Šentjanževka cveti poleti od junija do avgusta, največje učinkovine lahko pričakujemo z branjem v času kresne noči. Po njej oziroma svetniku, ki na ta dan goduje, je šentjanževka tudi dobila ime. Sveti Janez Krstnik je dal ime tudi poimenovanjem kot so: janževka, roža svetega Janeza, ivanovka, ivanska roža. Druga imena, ki nimajo zveze s svetnikom so: krčna zel, grilevec, rumena naniknica ter druga imena. Šentjanževka ima več imen tudi v angleškem in drugih jezikih. Najpogosteje jo najdemo na travnikih, na nasipih, ob gozdnih jasah in poteh širom po Srednji Evropi, Zahodni Aziji ter Severni Afriki. Velja za zdravilno rastlino z človeku zelo dolgo znanimi številnimi učinki. Spisek učinkovin je dolg in obsežen, predvsem je učinkovita za zdravljenje živčnih bolezni, prebavnih težav ter poškodb kože. Manj znane pa so omejitve ter negativni učinki. Pripravke šentjanževke za peroralno uporabo lahko otroci stari med šest in dvanajst let uživajo zgolj pod zdravniškim nadzorom. Znano je tudi, da šentjanževka v kombinacij z drugimi zdravili izniči učinkovine zdravil ter onemogoča učinke. To so predvsem zdravila proti migreni, antiepileptiki, antidepresivi, zdravila za zaviranje imunske odvisnosti, zdravila za zmanjšanje ravni holesterola, zdravila proti strjevanju krvi ter razna druga zdravila. Dodatno lahko šentjanževka v kombinaciji z drugimi zdravili deluje na podoben način kot nekateri sintetični antidepresivi. Zaradi tega lahko nastanejo številne težave, ki se v najslabšem možnem scenariju končajo s smrtjo. Znane so tudi možne težave ob jemanju pripravkov, kot so prebavne motnje, zmedenost, omotičnost, utrujenost in druge težave. Šentjanževka je zdravilna rastlina, ki jo pozna veliko število ljudi.

Za dodatne napotke preberite našo objavo Šentjanževka proti depresiji – kako jo varno uporabljamo.