Premoženje, ki ga predstavljajo posamezni skladi se nato razdeli na enote, kupec pa z njenim nakupom pridobi točno določene pravice. Pred tem mora vplačati tudi vstopno provizijo. Tako provizijo kot enoto mora naložbenik vplačati po določeni vrednosti. Vrednost enote iz katere so sestavljeni posamezni skladi se nato na borzi spreminja, odvisno seveda od dogajanja na njej. Spreminja se lahko praktično vsak dan trgovanja na borzi ter drugih dogajanj na njej, razlike so predvsem od oblike. Obstajajo obvezniški, delniški, mešani in indeksni vzajemni skladi. Obveznice in delnice imajo zelo različno naravo, to gre pričakovati tudi pri skladih, razlika med investicijami v delnice in obveznice pa je možnost razpršitve. V primeru, da imamo več delnic različnih izdajateljev združene v enoto, to pomeni manjšo izpostavljenost na padec vrednosti enega posameznega izdajatelja. Če bi se investitor odločil za investicijo v tega vlagatelja, bi bil padec cene bistveno večji. V tem primeru pa je padec manjši, saj ga ublažijo druge delnice oziroma stanje vednosti drugih izdajateljev.
Vsekakor pa tveganje obstaja, zato je za investitorje, ki ga ne želijo bolj primeren obvezniški vzajemni sklad. Investicije se lahko tudi bolj specifično določijo z izbiro posameznega sklada. Tako lahko investitor izbere naložbo v določeno geografsko področje. Kar z vedenjem aktualnih in splošnih lastnosti pomeni izbrati z določenim realnim pričakovanjem. Skladi so možnost dobre naložbe, ki jo je moč izbrati po številnih ponudbah in osebnih kriterijih.
http://varcevalnica.alta.si/zakaj-varcevanje-v-skladih
Ni komentarjev:
Objavite komentar