Holesterol nudi pomoč prebavi . Predvsem holesterol pripomore k presnovi maščob in lipidotopnih vitaminov. Lipidotopni vitamini so vitamini A, D, E in K. Pomembno vlogo ima tudi pri sintezi vitamina D ter številnih steroidnih hormonih. Holesterol je osnovna struktura steroidov ter sestavina živčnih ovojnic. V organizem ga vnašamo s hrano, pomembno pri tem je, da ne pretiravamo. Del količin pa proizvede tudi telo. Beseda holesterol izhaja iz grščine, v prevodu je oznaka za žolč in trden, končnica ol pa pomeni, da gre za alkohol. V trdni obliki je bil prvič odkrit sredi osemnajstega stoletja, v začetku devetnajstega stoletja pa je dobil prvo poimenovanje in sicer holesterin. Odkril ga je François Poulletier de la Salle, poimenoval pa Eugène Chevreul. V pogovoru holesterol največkrat omenjamo v povezavi z nezdravo prehrano. Zdrava hrana je pri sodobnem človeku problem predvsem zaradi preobilja, slabe izbire ter splošno slabih prehranskih navad. Preobilje poskrbi za vedno večjo željo po hrani, saj je prehranjevanje užitek, človeku daje občutek dobrega počutja in sreče. Slaba izbira je kriva, da holesterol sploh pride v prevelikih količinah. Prehranske navade, pa vsemu skupaj dajo piko na i in botrujejo težavam. Tako hrano, kot holesterol in ostale sestavine je potrebno razumeti. Hrana ni enolična, ampak je različna. Vsaka vrsta hrane ima svoje koristi, kot tudi stranske učinke. Če hočemo dobre učinke jo moramo razumeti, spoznavati ter se učiti. Fizično ali umsko delo, ki ga opravljamo profesionalno ima čisto drugačne zahteve. Zato moramo pravilno izbrati v kakovosti ter količini. Učiti se poleg teorije pomeni tudi prepoznavanje učinkov. Kdor ima težave s pomnjenjem naj si piše in zapisuje. Kar pomeni, da zapišemo kakšen namen in zahteve smo imeli, kaj smo zato uporabili ter kakšni so bili učinki ter z njimi povezani občutki. Holesterol bomo tako kot vse drugo povezano s prehranjevanjem bistveno bolje poznali, posledično pa delali manj napak.
Več
Ni komentarjev:
Objavite komentar